Samota med izolacijo

07.04.2021

SPOPRIJEMANJE Z SAMOTO ZARADI IZOLACIJE

1. ZAČASNOST, TRAJNOST IZOLACIJE IN STRAHOVI IZ PRETEKLOSTI, KI SE V TEJ SITUACIJI VRAČAJO

Koliko je realen občutek izolacije/ osamljenosti? Ali smo imeli v tem času možnost imeti stike na kakršenkoli način? Telefon, obline, osebni stik (različno za sodelavce in različno za razširjeno družino in prijatelje).

Koliko nas je obremenjevalo v tem obdobju pomanjkanje osebnega stika, stika v živo?  Koliko je bila v nas predstava, da smo sami, če nismo imeli fizičnega stika, ki ga dejansko tudi eksistencialno potrebujemo.

Stresno obdobje nas vedno spomni na nekaj podobnega v preteklosti. Pride strah, da se nam ne bodo zgodile boleče stvari, ki smo jih morali doživeti, strah nas je da bomo to ponovno podoživljali.

Stresno obdobje za vsakega predstavlja možnost, da zazana nek pretekli ( čeprav se ttega na zavedamo) strah.

Nekdo se boji (ga boli spomin na to, je občutljiv,..) naprimer na bolezen, drugi na izgubo ali na krivdo, na obsojanje, na premajhno odgovornosti (strahovi  zvezi z ne uboganjem avtoritete), nekateri se bojijo smrti, na vse pojavne oblike izgube pa smo vsi občutljivi. Ta izguba gre lahko na ljudi, na premoženje, na pravice, na družbo na pogovor, na osnovni človeški stik.

To obdobje, za katerega ne vemo koliko časa bo še trajalo, oz. se vseskozi podaljšuje, dvigne frustracije nemoči. Nemoč gre pa pogosto v jezo ali bes, v razočaranje ali v nezaupanje, zato so vsi ti občutki razumljivi in naravni.

 

2. SOOČANJE S SABO

Osamljenost ali celo izolacija od drugih nas nezavedno prisili, da se soočimo s sabo. Ker ni zunanjih stvari, ki bi kradle našo pozornost ostajamo sami s sabo. Soočenje z lastnimi mislimi, občutki, refleksijo vedenja in razmišljanje o tem, kam gremo je lahko ne samo naporno ampak, če tega nismo vajeni, zastrašujoče in boleče. Za osebno rast je sicer nujno, brez strokovne pomoči pa pogosto predstavlja ponoven cikel nazaj v destruktivne vzorce oz. napačne zaključke.

Ker je bilo za mnoge obdobje osamljenosti v tem letu neprimerljivo daljše s vsemi obdobji v preteklosti, ko smo se mogoče soočali s sabo za uro, dve. Dan ali teden postaja to psihično siljenje v vrednotenju sebe v svetu naporno. Od nas zahteva veliko psihične energije, zato je prav, da smo do sebe sočutni in razumevajoči v tem, da težko čutimo enako mero pozitivnih občutkov kot prej. Za mnoge je bilo to soočenje s sabo katarzično in  je pomenilo pozitiven obrat v življenju, kar se tiče odnosa do sebe.

 

3. SPREJEMANJE TEGA KAKO JE BITI SAM IN KAKO SE POČUTIM

Odrivanje negativnih občutkov rodi še več pritiska kot sprejemanje teh. Res da je sprejemanje pogosto boleče, ampak lahko tudi zdravilno. Tlačenje in odrivanje bolečih občutkov pa vodi v še več negativnosti. Zato npr. ljudje, ki preveč razmišljajo pogosto doživljajo glavobole, ali kadar nekaj (situacije) ne morejo prebaviti , kot temu rečemo, se  lahko to izrazi v težavah s prebavili (želodcem, črevesjem) Take simptomatike lahko ob tlačenju negativnih občutkov in težave pri njihovem sprejemanju pogosto opažamo.

Druga težava je z navodili družbe, ki pogosto od nas zahtevajo določeno čustvovanje. Pogosto opažamo pozive k optimizmu, pozitivnemu razmišljanju, sočutju in solidarnosti ter grajanje jeze in kritike.

Načeloma je to lahko dober poziv, če je v skladu s tem kar resnično čutimo. Če ni, je to nasilje nad človekom. Vsak človek ima pravico in pravzaprav ne preveč izbire nad tem, kako se počuti. Vsiljevanje dobre volje je pogosto zahteva nekoga drugega, ki sam ne zmore biti pozitiven, pa s tem pozivom zahteva, da drugi poskrbijo za to, da bo lahko vzdrževal to svojo energijo. Pri opazovanju čustvovanja in pri vedenju je dobro vedeti ali je to tako, ker sami tako čutimo ali ker želimo ugajati drugim.

 

4. ODVISNOST OD LJUDI/ NAVEZANOST NAJE

Soodvisni odnosi izhajajo iz občutkov strahu in sramu. V ozadju teh je slaba samopodoba in napačno prepričanje (bolje biti z nekom kot pa sam).

Gre za eksistencialen strah, ki zanje pomeni, da če bodo samski, lahko umrejo. Pravimo, da gre za odvisnost od odnosov, ker se ob manjkanju odnosa počutijo podobno kot tisti, ki se odvajajo od drog. Tak vzorec lahko otrok ponotranji že zelo zgodaj ob neodzivni mami, ali pa kasneje ob spremljanju nefunkcionalnega starševskega odnosa, v ozadju pa najdemo tudi nevarne stile navezanosti. Soodvisni navadno vztrajajo v disfunkcionalnih odnosih.

Težava v zaznavanju odvisnosti od odnosov je v dinamiki naše kulture, saj nas učijo, da se mora ženska žrtvovati za moškega in da mora za ljubezen narediti vse. Moški razvijejo drugačne tipe izogibanja, prekomerno delo, šport, internet, seks in drugo kar jim pomaga bežati v svoj svet.

Značilnosti odvisnih odnosov ( za razmislek četudi sega problematika izven korona situacije )

  • fizična, čustvena ali ekonomska odvisnost od partnerja,
  • zlitost, simbioza, občutek, da ne morete preživeti brez drugega (če prekineva, ne obstajam; če prekineva stike, bom kar umrl/a),
  • ostajanje v zvezi kljub nemogočim pogojem in opravičevanje slednjih (“saj ne zna drugače”…),
  • partner soodvisnega je navadno zasvojenec, t.i. odvisni partner (alkohol, droga, igre na srečo, adrenalin,…) ali izjemno ponižujoč, ali ima psihopatolosko bolezen ali nagnjen h kontinuiranim aferam,
  •  pogosto se razvije tam, kjer so bile nejasne meje že doma ob starših (prestrašeni otroci, čustveni trikotniki, čustven incest ipd.),
  • pretirana skrb za druge, za svet in pozabljanje lastnih potreb,
  • po navadi na terapijah pridemo do močnih občutkov krivde – ki pokrivajo občutek sramu in napačna težka prepričanja: občutek “nisem dovolj dober”, “nisem vreden”, “nisem ok.”….

 

Težave pri odvisnosti od ljudi

1). Samozavest  je notranji občutek, ki nam pove, koliko smo vredni kot oseba. Gradimo jo v otroštvu na podlagi vedénja in sporočil, ki smo jih prejeli od naših staršev in drugih nam pomembnih oseb.

2) Zdrave meje so potrebne za ohranjanje osebnostne integritete. Z njimi ločujemo sebe od drugega človeka, svoje misli in čustva od misli in čustev drugih ljudi.

3) Kdo sem jaz Od odnosov odvisni ljudje se običajno ne vprašajo 'Kdo sem?' nanj ne znajo odgovoriti, ker je njihova pozornost nenehno usmerjena v drugega človeka. Sebe vidijo kot del drugih ljudi ( kot mama, učiteljica, prijateljica, sestra..) nikoli le jaz.

4) Zadovoljevanje potreb in želja. Vsak človek ima potrebe – fizične, psihične in duhovne - otrokove potrebe morajo biti prepoznane in zadovoljene s strani staršev, odrasel človek pa bi za njihovo primerno zadovoljitev moral znati poskrbeti sam. To pomeni, da se jih mora zavedati in se učiti imeti z drugimi ljudmi dovolj dobre odnose, da mu bodo v pomoč, kadar jih bo potreboval.

5) Realno doživljanje sebe in sveta in ravnovesje med sabo in drugimi.

 

5. PREDNOSTI BITI SAM:

 1. Podpora za samospoznavanje in ravnovesje

Imamo prostor, da dihamo in možnost, da pogledamo vase. Če živimo sami, imamo odlično okolje, da spoznamo sami sebe – naše moči, šibkosti, želje, strasti, motivacije... Imamo več časa, da se osredotočimo nase in razvijamo, kar nam lahko omogoči boljše življenje oz. nas naredi boljše osebe. Ker večinoma živimo v družbi, ki nas bombardira z informacijami 24 ur na dan, imamo službe, kjer smo v stiku z veliko ljudmi, je toliko bolj pomembno, da nekaj časa na dan preživimo sami, v tišini in vzpostavimo ravnovesje, ki se je skozi dan porušilo. Sami s seboj, pa tudi s prijatelji in ostalimi – saj imamo več časa, da se osredotočimo na tisto, kar nam največ pomeni.

2. Možnost počitka od stresnega življenja

Imamo svobodo, da se odpočijemo in sprostimo po napornem delovnem dnevu. To je še posebej koristno za empatične in bolj občutljive ljudi, ki nosijo bremena dneva na ramenih, in so bolj dovzetni za bolezni stresov. Več ljudi kot je v hiši, težje si privoščimo mir in tišino.

3. Kreativnost

Imamo več časa in svobode, da odkrivamo svoje strasti. Tudi vsi največji pesniki, pisatelji in umetniki so ustvarjali v samoti, saj je samota najboljše okolje za razmišljanje, sanjanje in ustvarjanje.

4.  Prilagajanja

Lahko počnete kar želite, kadar želite… Seveda se je v življenju potrebno naučiti, kako shajati z drugimi ljudmi in sklepati kompromise. A na ta način pa lahko resnično živite, kakor želite. 

7. Bolj cenimo druge ljudi

Ker živimo sami, toliko bolj cenimo družbo drugih, ko so okoli nas in jih ne jemljemo za samoumevne.

8. Naučimo se odgovornosti sami zase

Nihče ne bo kuhal za nas ali nam pral perila, urejal naše finance... Sami moramo poskrbeti zase, kar je pomembna lekcija za življenje, skozi katero tudi lahko dvignemo svojo samozavest. 

E-novice

Prijavite se in poslali vam bomo brezplačen posnetek vodene sprostitve
S prijavo soglašam, da se posredovani podatki uporabijo za namene poslovne komunikacije. Več o politiki zasebnosti.

Zadnja objava na blogu

12.09.2021
Prispevek v Reviji VIVa- Vse slabše duševo zdravje ljudi vpliva na gospodarstvo

Prispevek je izšel v reviji VIVa; medicina &ljudje, maja 2021

Sledite nam

Beyondmind socialna omrežja